スロベニア企業における非財務報告の分析(2015〜2024年)
Analysis of non-financial reporting in slovenian companies from 2015 to 2024 (原題)
Jaša Jus
🤖 gxceed AI 要約
日本語
スロベニア企業70社の年次報告書700件を対象に、ChatGPTベースのAIエージェントで非財務開示の量的・質的変化を2015〜2024年にわたり分析した研究。NFRD国内法化(2017)とCSRD公表(2022)の直後に開示量とESGテーマ多様性が跳ね上がり、規制圧力が主因と判明。金融セクターがESRS整合性で最高、宿泊・飲食が最低だった。
English
A master's thesis analyzing 700 annual reports from 70 Slovenian public-interest companies (2015–2024) using a ChatGPT-based Python AI agent with a 1,170-term GRI lexicon. Non-financial disclosure volume rose significantly (H1 confirmed), driven by NFRD transposition (2017) and CSRD announcement (2022); diversity grew but below the 30% hypothesis (H2 rejected), and ESRS 2 alignment differed significantly across sectors (H3 rejected). Financial institutions scored highest compliance, hospitality lowest.
Unofficial AI-generated summary based on the public title and abstract. Not an official translation.
📝 gxceed 編集解説 — Why this matters
日本のGX文脈において
EUのCSRD/ESRS対応とオムニバスによる後退局面を、AIによる開示分析で実証した点は、SSBJ・有報サステナビリティ開示の義務化を控える日本企業にとって規制対応コストとセクター格差を考える上で示唆に富む。
In the global GX context
Provides rare longitudinal empirical evidence on how NFRD→CSRD transitions shaped disclosure volume and ESRS alignment, and demonstrates an LLM-based method for scaling disclosure analysis — directly relevant to CSRD/ISSB comparability debates and the 2025 Omnibus rollback discussion.
👥 読者別の含意
🔬研究者:LLMエージェントによる大規模開示テキスト分析の手法と、規制イベントが開示行動に与える因果的タイミングの実証例を提供する。
🏢実務担当者:CSRD/ESRS対応ではセクター別の規制・投資家圧力が開示品質を左右するため、自社の業種特性を踏まえた準備優先度の判断に使える。
🏛政策担当者:開示義務の拡大・縮小(オムニバス)が企業行動に与える影響と、セクター間キャパシティ格差への配慮の必要性を示す。
📄 Abstract(原文)
Magistrsko delo obravnava razvoj nefinančnega poročanja slovenskih podjetij v obdobju od leta 2015 do 2024. Namen raziskave je bil analizirati, kako so se skozi desetletje spreminjali obseg, raznolikost in vsebinska primerljivost nefinančnih razkritij v letnih poročilih izbranih slovenskih podjetij, ter v kolikšni meri so bila ta razkritja usklajena z veljavnimi regulatornimi zahtevami. Področje nefinančnega poročanja je v zadnjem desetletju postalo eden izmed osrednjih izzivov korporativnega upravljanja v Evropski uniji (EU). Ker finančni kazalniki sami po sebi ne odražajo celotne slike o uspešnosti in tveganjih podjetja, je EU leta 2014 sprejela direktivo NFRD, ki je od določenih podjetij zahtevala razkritje ključnih nefinančnih informacij. Direktiva je bila v slovensko zakonodajo prenesena z novelo ZGD-1J leta 2017. Leta 2022 jo je nadomestila obsežnejša direktiva CSRD, ki je z uvedbo standardov ESRS natančno opredelila obvezna razkritja in razširila krog zavezancev na okoli 50.000 podjetij v EU. V slovensko pravo je bila prenesena z novelo ZGD-1M leta 2024. Februarja 2025 je Evropska komisija predstavila zakonodajni paket Omnibus, ki predvideva zmanjšanje števila zavezanih podjetij in zamik rokov za izvajanje direktive CSRD. Teoretični del magistrskega dela podaja pregled razvoja zakonodajnega okvira nefinančnega poročanja na ravni EU in v Sloveniji, vključno s kratko primerjavo med direktivo NFRD in CSRD ter njunim vplivom na poročevalske zahteve. Predstavljeni so tudi ključni pojmi s področja trajnostnega poročanja, med njimi okoljska, družbena in upravljavska (ESG) merila ter standardi ESRS. Empirični del magistrskega dela temelji na analizi 700 letnih poročil 70 slovenskih podjetij (za desetletno obdobje 2015–2024), ki so ob zajemu v vzorec veljala za subjekte javnega interesa. Za analizo tako obsežnega nabora dokumentov smo razvili agenta umetne inteligence, ki je temeljil na modelu ChatGPT in je bil implementiran v programskem jeziku Python. Agent je avtomatizirano prebiral letna poročila, prepoznaval nefinančna poglavja ter analiziral prisotnost in pogostost ESG izrazov na podlagi lastnega slovarja 1.170 besed in besednih zvez, pripravljenega po standardih GRI. Rezultati so bili merjeni s tremi kazalniki: deležem nefinančnega poročanja v celotnem obsegu letnega poročila, Shannonovim indeksom raznolikosti ESG tematik ter indeksom skladnosti z zahtevami standarda ESRS 2. V okviru raziskave smo preverjali tri hipoteze. Hipotezo H1, da se je obseg nefinančnega poročanja v obdobju 2015–2024 povečal za polovico, smo potrdili. Analiza je pokazala, da se je delež nefinančnih poglavij v letnih poročilih v tem obdobju statistično značilno povečal, kar smo dokazali z linearno regresijo. Hipotezo H2, ki je predvidevala 30-odstotno povečanje raznolikosti nefinančnega poročanja, smo zavrnili, saj Shannonov indeks ni dosegel te stopnje rasti. Kljub temu je analiza pokazala, da se je raznolikost ESG tematik v proučevanem obdobju vseeno opazno povečala. Hipotezo H3, ki je trdila, da podjetja v različnih panogah statistično primerljivo razkrivajo splošne nefinančne vsebine, smo prav tako zavrnili, saj so se med sektorji pokazale statistično značilne razlike v skladnosti s standardi ESRS. Ključne ugotovitve raziskave kažejo, da so podjetja obseg in raznolikost nefinančnega poročanja povečevala predvsem kot odziv na regulatorne pritiske. Najhitrejša rast je bila zaznana v dveh obdobjih: neposredno po implementaciji direktive NFRD v letu 2017 ter po napovedi direktive CSRD v letu 2022, ko sta oba kazalnika zabeležila skokovito povečanje. Med panogami izstopa sektor finančnih institucij z najvišjo stopnjo skladnosti, kar je posledica stroge sektorske regulacije in pritiska investitorjev po preglednosti. Industrija, energetika in transport zasedajo sredino, medtem ko sektor gostinstva in nastanitev izkazuje najnižjo stopnjo skladnosti, kar gre pripisati manjši velikosti podjetij in omejenim administrativnim zmogljivostim.
🔗 Provenance — このレコードを発見したソース
- openalex https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=98503first seen 2026-11-18 06:06:45
🔔 こうした論文の新着を逃したくない方は キーワードアラート に登録(無料・3キーワードまで)。
gxceed は公開メタデータに基づく研究支援データセットです。要約・翻訳・解説は AI 支援で生成されています。 最終的な解釈・検証は利用者が原典資料に基づいて行うことを前提とします。